maitim.si       
 
       maitimonline.com
 
smouchi.com       
 
       ecigareta-smouchi.si
 
elektronska-cigareta.eu       
 
       SPLETNA TRGOVINA
 
Untitled Document
KAKO DELUJEJO TRDI DISKI?
     
  Vsi trdi diski imajo enako osnovno strukturo, razlikujejo se le po kakovosti oziroma po tehnologiji sestavnih delov in materialov, iz katerih so ti deli sestavljeni.

 
  Diskovne plošče

 
  V diskovnem ohišju najdemo več okroglih kovinskih plošč oziroma diskov, ki so ponavadi izdelani iz aluminijaste zlitine. Pri novejših tehnologijah so plošče lahko tudi iz stekla ali keramike, ker so tako tanjše in bolj odporne na vročino. Večina trdih diskov ima vsaj dve plošči, sicer pa jih je v disku lahko tudi več. Večja je kapaciteta diska, več plošč je vgrajenih vanj. Posamezna plošča, ki se med delovanjem vrti z zelo visoko hitrostjo, je prevlečena s tankim slojem magnetne snovi, ki je feritna zmes. Magnetne površine imajo majhna področja magnetizacije, ki so namenjena shranjevanju podatkov. Vsaka plošča je namagnetena na obeh straneh, tako da ima dve shranjevalni strani, podatki pa se na plošče prenesejo prek bralno-pisalnih glav. Te so ponavadi nameščene na obeh straneh plošče, kar pomeni dve bralno-pisalni glavi na eno ploščo. V nekaterih starejših modelih pa je bilo na eni površini tudi po več glav zaradi hitrejšega dostopa do podatkov.

 
  Os in vreteno motorja

 
  Plošče v trdih diskih so nekoliko oddaljene druga od druge, vendar so pritrjene na isto os motorja in se tako vrtijo usklajeno. Vreteno motorja je vgrajeno neposredno na os in vrti plošče s konstantno hitrostjo. Ta hitrost se v različnih diskih razlikuje in se giblje od 3600 do 7200 obratov na minuto, ponekod celo do 10800 obratov na minuto. Pri najhitrejših delovnih postajah ali strežniških trdih diskih pa se glave vrtijo tudi s hitrostjo do 15000 obratov na minuto. Za povsem natančno konstantno hitrost, ki je predvidena za določeni model diska, skrbi mikrokontroler in impulzni dajalnik signalov.

   
  Nosilec glav

 
  Vsaka glava ima svoj nosilec. Vsi nosilci so pritrjeni na eno os, ki premika glave v krožnem loku. Pri starejših trdih diskih glave poganja koračni motor, ki dela na osnovi postopnih pulzov. Vsak pulz premakne nosilec glave čez ploščo po prednastavljenih korakih. Toda koračni motorji so nagnjeni k razporeditvenim problemom in so izredno občutljivi na vročino, zato se jih v sodobni diskovni tehnologiji ne uporablja več. V modernih diskih namesto njih nosilce glav premika glasovna tuljava. Gre za sistem vodenja, ki se imenuje servo in deluje na osnovi povratne zanke.    
  Nemoteno vrtenje in s tem delovanje diska lahko torej onemogoči že najmanjša motnja, kot je na primer prašni delec, prstni odtis, las, dlaka ali delec dima, saj je, kot smo ugotovili, pri aktivnem disku med ploščami in glavami razdalja izjemno majhna, celo mikroskopska. Zato morajo biti opisane komponente diska združene v izjemno čistem in neoporečnem okolju, ki ga zagotavlja posebna komora oziroma tako imenovana »head disk assembly« (HDA). V tej nepropustni ogradi so diskovne enote varne pred omenjenimi nadlogami, pa tudi pred morebitnimi kondenznimi kapljicami in drugimi viri »onesnaženja« diska.

 
  Nosilec glav

 
  Vsaka glava ima svoj nosilec. Vsi nosilci so pritrjeni na eno os, ki premika glave v krožnem loku. Pri starejših trdih diskih glave poganja koračni motor, ki dela na osnovi postopnih pulzov. Vsak pulz premakne nosilec glave čez ploščo po prednastavljenih korakih. Toda koračni motorji so nagnjeni k razporeditvenim problemom in so izredno občutljivi na vročino, zato se jih v sodobni diskovni tehnologiji ne uporablja več. V modernih diskih namesto njih nosilce glav premika glasovna tuljava. Gre za sistem vodenja, ki se imenuje servo in deluje na osnovi povratne zanke. Nemoteno vrtenje in s tem delovanje diska lahko torej onemogoči že najmanjša motnja, kot je na primer prašni delec, prstni odtis, las, dlaka ali delec dima, saj je, kot smo ugotovili, pri aktivnem disku med ploščami in glavami razdalja izjemno majhna, celo mikroskopska. Zato morajo biti opisane komponente diska združene v izjemno čistem in neoporečnem okolju, ki ga zagotavlja posebna komora oziroma tako imenovana »head disk assembly« (HDA). V tej nepropustni ogradi so diskovne enote varne pred omenjenimi nadlogami, pa tudi pred morebitnimi kondenznimi kapljicami in drugimi viri »onesnaženja« diska.

 
  Bralno-pisalne glave

 
  Bralno-pisalna glava bere in zapisuje podatke na disk. Gre za navitje, ki magneti površino diska (pisanje) ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje). V novejših diskih se namesto navitja uporablja MR glave. Vse glave so pritrjene na isti nosilec, tako da se premikajo usklajeno. Aktivna je vsaka glava posebej in ne more brati in pisati hkrati. Kadar je v uporabi, vrtenje diska ustvarja zračni pritisk, ki glavo dviga rahlo nad površino plošče. Pri tem se ustvari tako imenovana zračna blazina, ki ohranja minimalno razdaljo med ploščo in glavo. Ta razdalja meri le nekaj nanometrov, in ker je tako majhna, lahko že najmanjši prašni delec ali prstni odtis nepopravljivo poškoduje podatkovno površino. Zato je za kakršne koli posege v disk treba delati v posebno čistem okolju (Clean Room Class 100). Ko se plošče ne vrtijo, gredo glave na počitek, kar pomeni, da se ustalijo na določeni poziciji, ki ji pravimo »pristajalno območje« (landing zone). Pri nekaterih modelih pa se glave pomaknejo izven območja nosilca podatkov na za to prirejena »pristajalna območja«. Nemoteno vrtenje in s tem delovanje diska lahko torej onemogoči že najmanjša motnja, kot je na primer prašni delec, prstni odtis, las, dlaka ali delec dima, saj je, kot smo ugotovili, pri aktivnem disku med ploščami in glavami razdalja izjemno majhna, celo mikroskopska. Zato morajo biti opisane komponente diska združene v izjemno čistem in neoporečnem okolju, ki ga zagotavlja posebna komora oziroma tako imenovana »head disk assembly« (HDA). V tej nepropustni ogradi so diskovne enote varne pred omenjenimi nadlogami, pa tudi pred morebitnimi kondenznimi kapljicami in drugimi viri »onesnaženja« diska.  
     
  Reševanje podatkov s trdih diskov

Različne vrste diskovnih napak zahtevajo različne delovne postopke, vsi postopki pa zahtevajo profesionalno opremo, vrhunsko poznavanje tehnologije in sledenje novostim na tem področju.