Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

 
 
 
 
 
 
  REŠEVANJE PODATKOV

Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

          LABORATORIJSKO REŠEVANJE PODATKOV          
  Reševanje podatkov s trdih diskov
  Reševanje podatkov s spominskih medijev
  Nedostopnost ali izguba podatkov s trdega diska
  - Zakaj je prišlo do izgube podatkov
  - Kako prepoznati okvaro trdega diska
  - Kaj storiti ob okvari trdega diska
  Arhiviranje podatkov
  - Kloniranje diskov
  Sestavne komponente trdega diska
  - Os in vreteno motorja
  - Nosilec glav
  - Bralno-pisalne glave
  - Logika
  Laboratorij za reševanje
  - Laboratorijsko reševanje podatkov
  - Laboratorij
  Profesionalni postopki reševanja podatkov
  - Predpregled
  - Laboratorijsko reševnje podatkov
  - Postopki reševanja podatkov
  Cenovni in časovni okvirji reševanja


 

Natisnite si obrazec za reševanje podatkov in ga skupaj z medijem pošljite ali prinesite na sedež podjetja MAITIM d.o.o. na reševanje. KLIKNI TUKAJ ZA OBRAZEC!

MAITIM Computers
Kamniška 39, Šmarca
1241 Kamnik

p.s.: REŠEVANJE PODATKOV

V primeru pošiljanja trdega diska po pošti ga previdno zapakirajte v antistatično vreško in dobro obložite z mehko peno!

 


  REŠEVANJE PODATKOV S
TRDIH DISKOV
   

  Različne vrste diskovnih napak zahtevajo različne delovne postopke, vsi postopki pa zahtevajo profesionalno opremo, vrhunsko poznavanje tehnologije in sledenje novostim na tem področju. Nadvse pomembne so tudi izkušnje in izdelani postopki, ki pripeljejo do maksimalnih rezultatov. V Maitimu smo poskrbeli za vse. Odlikuje nas več kot 25 let izkušenj na podroèju strokovnega servisiranja računalniške opreme, obenem pa se ponašamo tudi s tem, da smo bili na podroèju specializiranega reševanja podatkov s spominskih medijev na slovenskem trgu pionirji in inovatorji. Zgradili smo laboratorij s posebno opremo za reševanje podatkov, ki je bil prvi tovrstni na slovenskem trgu. Danes imamo tako že veè kot desetletno tradicijo specializiranega laboratorijskega dela, ki jo vsak dan pridno nadgrajujemo. V skladu s hitrim razvojem tehnologije se razvijajo in posodabljajo tudi naše laboratorijske metode.    


  REŠEVANJE PODATKOV S
SPOMINSKIH MEDIJEV
   

    V podjetju Maitim Computers d. o. o. rešujemo podatke
z različnih medijev za shranjevanje podatkov:



- z okvarjenih trdih diskov v osebnih računalnikih,
- okvarjenih diskov v prenosnih računalnikih,,
- okvarjenih trdih diskov v strežniških sistemih (RAID, SAN, NAS),
- okvarjenih kaset, DLT, DAT,
- okvarjenih prenosnih medijev (disket, CD-jev, DVD-jev, USB-ključkov,
spominskih kartic, prenosnih trdih diskov ...). ter
- SQL, Oracle in RDBMS podatkovnih baz.
 


  Izgubljene podatke obnavljamo tudi v primerih, ko ne gre za okvarjeno strojno opremo, temveč za:

- programske oziroma sistemske napake v organizacijski strukturi diska ali operacijskega sistema: gre za primere, ko se programska oprema v vašem osebnem računalniku ne odziva in zato nimate dostopa do shranjenih podatkov.
- formatirani pogon in izbrisane particije: včasih se zgodi, da posameznik nenamerno, po nesreči formatira trdi disk in tako nevede izbriše dragocene podatke z ene ali več diskovnih particij.
- Delno poškodovane datoteke: zgodi se tudi, da vam osebni računalnik noèe oziroma ne more odpreti želene datoteke, na primer iz Worda ali Excela, ker ima napako. Ob tem vam javi, da datotetka zaradi napake, ki se je pojavila, ni dosegljiva.
- nevede izbrisano elektronsko pošto ter
- pozabljena ali izgubljena gesla, s katerimi ste zavarovali svoje podatke.
 
     
  Poleg reševanja podatkov z različnih medijev v Maitimu nudimo tudi posebne »burn-in« teste za magnetne nosilce, teste zanesljivosti zapisov, varno uničenje zaupnih podatkov, regeneracije zapisov ter svetovanje pri izbiri in nakupu oziroma primernem načinu arhiviranja podatkov.  


  NEDOSTOPNOST ALI IZGUBA
PODATKOV S TRDEGA DISKA
   

  Da bi se ugodilo zahtevam po vedno večji uporabi »nenasitnih« multimedijskih datotek in baz podatkov, sta se z leti zanesljivost in kapacitetna zmogljivost trdih diskov močno povečali. Toda tudi ti tehnološko izpopolnjeni in zmogljivejši diski se pogosto kvarijo tako kot vse ostale elektro-mehanske naprave.  


    Zakaj je prišlo do izgube podatkov?
Trije najpogostejši vzroki za to, da pri delu z vašim osebnim računalnikom ne morete do shranjenih podatkov, so
- napaka v vašem operacijskem sistemu,
- napaka v programski opremi, ki nadzira delovanje trdega diska, ali
- mehanska okvara diska.

Če se soočate s katero izmed prvih dveh težav, so vaši podatki na disku še vedno varno shranjeni, dostop do njih bo onemogočen le, dokler se napake ne bo odpravilo. Seveda je za uspešno odpravljanje takšnih napak potrebno nekaj znanja in izkušenj, vendar so to običajno manj zahtevni posegi.

V primeru mehanske okvare trdega diska pa je priporočljivo, da se takoj obrnete na specializirano osebo za reševanje podatkov, saj lahko laični posegi v disk in poskusi iskanja izgubljenih podatkov povzročijo še večjo okvaro na disku. Specializirano laboratorijsko reševanje podatkov bo v tem primeru precej oteženo in s tem tudi dražje ali pa sploh povsem nemogoče.
   


  Kako prepoznati okvaro trdega diska?

Da bi vaš medij pravočasno predali v roke strokovnjaku, morate najprej sploh prepoznati, da je vaše delo z računalnikom onemogočeno zaradi okvarjenega diska.

Okvaro diska najlažje prepoznate po naslednjih pokazateljih:
- kadar vaša programska oprema (sistem BIOS, Windows' Disk Management) ali katera izmed drugih diskovnih naprav ne zazna trdega diska.
- kadar se diskovne plošče noèejo zagnati oziroma se nočejo vrteti
- kadar ob zagonu sistema zaslišimo nenavaden ropot oziroma »klokotanje« (iz računalnika lahko prihajajo nenavadni zvoki, ki jih ob običajnem delovanju ne slišimo).

Če naletite na katerega izmed opisanih simptomov, lahko sklepate, da gre za poškodbo trdega diska, kar pomeni, da brez pomoči strokovno usposobljene osebe ne morete več do podatkov, ki so shranjeni na njem.
   


 

Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

  Kaj storiti ob okvari trdega diska?

V primeru okvare trdega diska, ki hrani za vas pomembne vsebine, je najbolje, da se takoj obrnete na specializirano osebo, saj lahko vsak nadaljnji poseg zaradi občutljivosti notranje opreme trdih diskov še bolj poškoduje vaše podatke.
   


  ARHIVIRANJE PODATKOV    


  Dobro je, da se vsi redni uporabniki računalnikov zavedajo, da so podatki, shranjeni na trdem disku, ranljivi in se lahko zaradi različnih okvar in napak, ki jih posameznik ne more nadzorovati, tudi za vedno izgubijo. Zato je pomembno, da se podatke arhivira. Med najbolj pogoste postopke arhiviranja oziroma delanja varnostnih kopij podatkov sodijo na primer dodatno shranjevanje datotek na CD ali DVD plošèe, spominske ključe, CD-ROM-e, mrežno arhiviranje, spletno arhiviranje, vzpostavitev lokalnega ali mrežnega diskovnega polja RAID itn.  


   


  Kloniranje diskov

Tudi kloniranje diska je eden izmed načinov arhiviranja. Gre za poseben proces, katerega rezultat je popolnoma identična podoba podatkov, ki so shranjeni na trdem disku. Če želimo ponazoriti s primerom, lahko rečemo, da so podatki na trdem disku resničnost, podoba podatkov na drugem pomnilniškem mediju, ki je največkrat tudi trdi disk, pa je fotografija. Tako kot lahko fotografija v sedanjosti prikaže nek trenutek iz preteklosti, tako ima tudi klon diska sposobnost, da poustvari izgubljene podatke s prvotnega diska. Če podatke torej arhivirate s kloniranjem, lahko ob morebitni okvari ali napaki s pomočjo klona poustvarite vsebino nedelujočega diska. Klonirana podoba je natančna kopija diskovnih particij in podatkovnega sistema z okvarjenega diska.

Disk se običajno klonira s pomoèjo posebne programske opreme, obstaja pa tudi strojna oprema, ki jo uporabljajo v glavnem le specializirana podjetja. Seveda pa ni odveč opozorilo, da klona podatkov z diska ne smete shranjevati na isti disk oziroma na disk, ki ga želite zaščititi pred izgubo podatkov. Klonirane podatke je najbolje shranjevati na prenosne medije, kot so na primer CD-ji, DVD-ji, CD-ROM-i in zunanji trdi diski, odvisno od kapacitete medija, ki ga ščitite.
   


  SESTAVNE KOMPONENTE
TRDEGA DISKA
   

  Vsi trdi diski imajo enako osnovno strukturo, razlikujejo se le po kakovosti oziroma po tehnologiji sestavnih delov in materialov, iz katerih so ti deli sestavljeni.

V diskovnem ohišju najdemo več okroglih kovinskih plošč oziroma diskov, ki so ponavadi izdelani iz aluminijaste zlitine. Pri novejših tehnologijah so plošče lahko tudi iz stekla ali keramike, ker so tako tanjše in bolj odporne na vročino. Večina trdih diskov ima vsaj dve plošči, sicer pa jih je v disku lahko tudi več. Večja je kapaciteta diska, več plošč je vgrajenih vanj.

Posamezna plošča, ki se med delovanjem vrti z zelo visoko hitrostjo, je prevlečena s tankim slojem magnetne snovi, ki je feritna zmes. Magnetne površine imajo majhna podroèja magnetizacije, ki so namenjena shranjevanju podatkov. Vsaka plošča je namagnetena na obeh straneh, tako da ima dve shranjevalni strani, podatki pa se na plošče prenesejo prek bralno-pisalnih glav. Te so ponavadi nameščene na obeh straneh plošče, kar pomeni dve bralno-pisalni glavi na eno ploščo. V nekaterih starejših modelih pa je bilo na eni površini tudi po več glav zaradi hitrejšega dostopa do podatkov.
 


  Os in vreteno motorja

Plošče v trdih diskih so nekoliko oddaljene druga od druge, vendar so pritrjene na isto os motorja in se tako vrtijo usklajeno. Vreteno motorja je vgrajeno neposredno na os in vrti plošče s konstantno hitrostjo. Ta hitrost se v različnih diskih razlikuje in se giblje od 3600 do 7200 obratov na minuto, ponekod celo do 10800 obratov na minuto. Pri najhitrejših delovnih postajah ali strežniških trdih diskih pa se glave vrtijo tudi s hitrostjo do 15000 obratov na minuto. Za povsem natančno konstantno hitrost, ki je predvidena za določeni model diska, skrbi mikrokontroler in impulzni dajalnik signalov.
     


    Nosilec glav

Vsaka glava ima svoj nosilec. Vsi nosilci so pritrjeni na eno os, ki premika glave v krožnem loku. Pri starejših trdih diskih glave poganja koračni motor, ki dela na osnovi postopnih pulzov. Vsak pulz premakne nosilec glave čez ploščo po prednastavljenih korakih. Toda koračni motorji so nagnjeni k razporeditvenim problemom in so izredno občutljivi na vročino, zato se jih v sodobni diskovni tehnologiji ne uporablja več. V modernih diskih namesto njih nosilce glav premika glasovna tuljava. Gre za sistem vodenja, ki se imenuje servo in deluje na osnovi povratne zanke.

Nemoteno vrtenje in s tem delovanje diska lahko torej onemogoči že najmanjša motnja, kot je na primer prašni delec, prstni odtis, las, dlaka ali delec dima, saj je, kot smo ugotovili, pri aktivnem disku med ploščami in glavami razdalja izjemno majhna, celo mikroskopska. Zato morajo biti opisane komponente diska združene v izjemno čistem in neoporečnem okolju, ki ga zagotavlja posebna komora oziroma tako imenovana »head disk assembly« (HDA). V tej nepropustni ogradi so diskovne enote varne pred omenjenimi nadlogami, pa tudi pred morebitnimi kondenznimi kapljicami in drugimi viri »onesnaženja« diska.
   


  Bralno-pisalne glave

Bralno-pisalna glava bere in zapisuje podatke na disk. Gre za navitje, ki magneti površino diska (pisanje) ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje). V novejših diskih se namesto navitja uporablja MR glave. Vse glave so pritrjene na isti nosilec, tako da se premikajo usklajeno. Aktivna je vsaka glava posebej in ne more brati in pisati hkrati. Kadar je v uporabi, vrtenje diska ustvarja zraèni pritisk, ki glavo dviga rahlo nad površino plošče. Pri tem se ustvari tako imenovana zračna blazina, ki ohranja minimalno razdaljo med ploščo in glavo. Ta razdalja meri le nekaj nanometrov, in ker je tako majhna, lahko že najmanjši prašni delec ali prstni odtis nepopravljivo poškoduje podatkovno površino. Zato je za kakršne koli posege v disk treba delati v posebno čistem okolju (Clean Room Class 100).

Ko se plošče ne vrtijo, gredo glave na počitek, kar pomeni, da se ustalijo na določeni poziciji, ki ji pravimo »pristajalno območje« (landing zone). Pri nekaterih modelih pa se glave pomaknejo izven območja nosilca podatkov na za to prirejena »pristajalna območja«.
     


  Nemoteno vrtenje in s tem delovanje diska lahko torej onemogoči že najmanjša motnja, kot je na primer prašni delec, prstni odtis, las, dlaka ali delec dima, saj je, kot smo ugotovili, pri aktivnem disku med ploščami in glavami razdalja izjemno majhna, celo mikroskopska. Zato morajo biti opisane komponente diska združene v izjemno čistem in neoporečnem okolju, ki ga zagotavlja posebna komora oziroma tako imenovana »head disk assembly« (HDA). V tej nepropustni ogradi so diskovne enote varne pred omenjenimi nadlogami, pa tudi pred morebitnimi kondenznimi kapljicami in drugimi viri »onesnaženja« diska.  


     
 


presek človeškega lasu

bakterija

prašni delec

razdalja med
glavo in ploščo
   


    Logika

Zunaj omenjene komore je logika, ki nadzira vse premike notranjih delov in prenose podatkov na ali z diskov. Vsak disk ima posebno zagonsko in upravljalno logiko, ki zagotavlja uspešno branje in zapisovanje podatkov na diskovno ploščo. Del te logike je tudi firmware, ki upravlja, nadzira in sinhronizira delovanje celotnega sistema.

Zaradi izredno visoke zahtevnosti pozicioniranja zapisa na površino podatkovnih nosilcev se vsaka enota posebej formatira v sami proizvodnji, tako da je vsak disk unikaten glede pozicije zapisa.
   


  LABORATORIJ ZA REŠEVANJE    

  Laboratorijsko reševanje podatkov

Maitimov posebni laboratorij in oprema sta v glavnem rezultat domačega znanja. V laboratorijsko reševanje dobimo največ prav trdih diskov, predvsem zaradi visokih zahtev tehnologije diskovnih pogonov. Sicer pa je laboratorij namenjen tudi reševanju podatkov z zgoščenk, dvd-jev, tračnih nosilcev, flash pomnilnikov, ZIP enot itn. Laboratorij je izjemno sterilno okolje (Class 100 Room), kjer zamenjujemo okvarjene dele v notranjosti diskov, kloniramo diske (»imaging the drive«) in, če je potrebno, opravljamo rekonstrukcije logike medijev.
 


  Laboratorij

Laboratorijski prostor je opremljen v skladu z najzahtevnejšimi predpisi za vrhunske laboratorije. Vse stene in oprema so prevlečeni z antistatično in protiprašno emulzijo. Posebni filtri in regulacija klimatskih pogojev zagotavljajo stalnost primerne temperature, vlage in brezprašen prostor. Vstop v prostor imajo – predvsem zaradi varnosti podatkov – samo pooblaščene osebe s predpisanimi oblačili in obutvijo. Poleg zagotovljenih makro pogojev pa so v laboratoriju še komore za vzpostavljanje mikroklimatskih pogojev. Manjše komore služijo vzpostavljanju optimalnih temperaturnih (od -25C do +60C) in električnih pogojev (napajalne napetosti s stabilnostjo +/- 0,01V) za podatkovne enote.

Večja komora, z dodatnimi filtri, se uporablja za fizično odpiranje diskov, kjer je pomemben tudi tlak. Komora je opremljena tudi z vsemi potrebnimi napajanji in konektorji za razliène podatkovne vmesnike in orodja. V njej se s posebno napravo opravljajo vsa dela, kot so zamenjava diskovnih plošč, glav, motorjev, regeneracija površine nosilca in branje z nosilcev. Za napajanje skrbijo laboratorijski napajalniki z natančno regulacijo in visoko stabilnostjo ter seveda brezprekinitveni napajalnik.

Za fizično obdelavo enot so bila izdelana tudi posebna mehanska in elektromehanska orodja, ter vakuumske prijemalke. Samostojna naprava za branje podatkov z diskovnih plošč s posebnimi glavami, elektroniko in programsko opremo je bila v celoti razvita v Maitimu. Za vsem tem stoji še zelo zmogljiv strežnik za shranjevanje rešenih podatkov in delovne postaje za analizo in restavriranje. Za primer: z okvarjenega diska s kapaciteto 20 GB lahko pri restavriranju podatkov z algoritmi umetne inteligence dobimo nekaj 100 GB podatkov, ki jih je potrebno analizirati in obdelati.

Maitim ocenjuje vrednost laboratorija na približno 150 tisoč evrov brez dodatne posebne programske opreme. Marsikdo bi se vprašal, zakaj so potrebne takšne zahteve in tolikšna investicija. Vzrokov za to je več. Računalnik je poceni v primerjavi z vrednostjo podatkov, ki so shranjeni na nosilcih. Vrednost takih podatkov v manjših podjetjih namreč presega več milijonov, v večjih podjetjih pa več deset ali celo na stotine milijonov.

Dejstvo je, da so v današnjih računalniških sistemih najbolj obremenjeni in fizično občutljivi ravno nosilci podatkov, se pravi diskovni pogoni. Konkurenca proizvajalce sili v to, da ustvarjajo čim bolj zmogljive nosilce, ki imajo višje hitrosti in večje kapacitete, posledica tega pa je manjša zanesljivost le-teh. Na trgu se pojavljajo nosilci z vrhunsko tehnologijo, ki pa niso dovolj testirani in so vedno bližje pragu nezanesljivosti. Poleg tega so tudi temperaturna okolja v novejših računalniških sistemih bolj zahtevna (v ohišjih računalnikov se pojavljajo vedno višje temperature), kar znatno vpliva na zanesljivost in življenjsko dobo trdih diskov.

Da je v diskovnih enotah zares vrhunska tehnologija, zgovorno kažejo naslednji podatki: razdalja glav od površine diska je manjša od 15 mikronov, delec dima je npr. 20-krat večji, debelina lasu pa je kar 100-krat večja. Nekateri primerjajo tehnologijo krmiljenja glav in sil, ki pri tem nastajajo, z letom Jumbo Jeta na višini pet metrov nad tlemi, ki se prilagaja metrskim izboklinam površine. Že najmanjši prašni delec v notranjosti diska lahko pomeni pravo katastrofo. Delec, ki prileti v glavo, povzroči sunkovito nihanje, tako da nam glava dobesedno obrusi površino plošče in s tem tudi vse podatke na tem delu. Če diska ne zaustavimo pravočasno, nam glave lahko uničijo vso površino, za podatke pa ni več rešitve.

V svetu je zelo malo podjetij, ki se dejansko profesionalno ukvarjajo z reševanjem podatkov v ustreznih laboratorijih. Izkušen strokovnjak lahko pogosto že na podlagi obiska internetnih strani ponudnikov ugotovi dejanski nivo. Tudi nekatera domača podjetja so že imela smolo pri izbiri izvajalca, poleg tega pa so za nerešene podatke še krepko plačali. Za trdi disk, ki kaže na znake okvare in so na njem zelo pomembni podatki, je potrebna takojšnja strokovna pomoč ali znanje, saj lahko vsaka nadaljnja nepremišljena poteza pomeni hude posledice in zmajšanje možnosti reševanja podatkov.
   


  PROFESIONALNI POSTOPKI
REŠEVANJA PODATKOV
   

  Dobro je vedeti, da niso vse okvare trdega diska vedno nujno tudi usodne za vaše podatke. V večini primerov so odstotkovne možnosti za rešitev podatkov z okvarjenega diska izjemno visoke. V Maitimu jih rešimo skoraj v vsakem primeru, ne glede na to, za kakšno napako diska gre, seveda če se držite nasvetov in okvarjen disk takoj dostavite našim strokovnjakom.  


  Predpregled

Pri predpregledu vročenega diska ocenimo vrsto napake, ki je lahko:

- elektronska: kadar je v disku prišlo do okvare katerega izmed elektronskih elementov na tiskanem vezju ali na ojačevalcu diskovnih glav.
- mehanska: v primerih, ko na primer odpove motor diska ali pa gre za fizièno poškodbo glave, podatkovne površine glave ali mehanizma za krmiljenje glave.
- logična: v primerih, ko disk sicer še vedno deluje, vendar podatki, shranjeni na njem, niso več dostopni.

Pri diskih s simptomi, kot sta nevrtenje plošč in glasno »klokotanje« oziroma ropotanje, gre najverjetneje za okvaro elektronike bralno-zapisovalnih glav, motorja ali poškodbo magnetnega medija.

Po ocenitvi napake o ugotovitvah poročamo stranki. Obvestimo jo o odstotkovnih možnostih za rešitev njenih podatkov, o času, ki ga bo zahtevalo popravilo, in o približni višini stroškov, ki bodo nastali med postopkom. Če se stranka strinja z okvirnimi stroškovnimi in časovnimi pogoji, se lotimo reševanja podatkov.
   


  Laboratorijsko reševanje podatkov

Maitimov posebni laboratorij in oprema sta v glavnem rezultat domačega znanja. V laboratorijsko reševanje dobimo največ prav trdih diskov, predvsem zaradi visokih zahtev tehnologije diskovnih pogonov. Sicer pa je laboratorij namenjen tudi reševanju podatkov z zgoščenk, dvd-jev, tračnih nosilcev, flash pomnilnikov, ZIP enot itn. Laboratorij je izjemno sterilno okolje (Class 100 Room), kjer zamenjujemo okvarjene dele v notranjosti diskov, kloniramo diske (»imaging the drive«) in, če je potrebno, opravljamo rekonstrukcije logike medijev.
   


  Postopki reševanja podatkov

V mnogih primerih reševanje podatkov vključuje zamenjavo poškodovanih delov diska z novimi, kjer je sterilnost delovnega okolja še posebno pomembna, saj gre za neposredni poseg v notranjost diska. Ko je laboratorijski poseg končan, napravimo popolnoma identièno kopijo podatkov. V raèunalniškem žargonu tej kopiji pravimo klon podatkov. Nato vsakič stestiramo tudi dostopnost obnovljenih podatkov in jih v zaključni fazi shranimo na spominski medij primerne velikosti. To je ponavadi zgoščenka, DVD ali pa novi trdi disk.

Uspešnost reševanja podatkov je v prvi vrsti odvisna od obsega napake na trdem disku. Na primer reševanje podatkov s plošče, ki je bila segreta na 770 stopinj celzija, je celo v teoriji nemogoèe, saj tako visoka temperatura popolnoma razmagneti ploščo.

Sodobni trdi diski so sicer presenetljivo močni in vzdržljivi, pogosto so sposobni prenesti sunke tudi do 300 G, kljub temu pa lahko dovolj močan udarec zaniha glave ali celo plošče. V takem primeru lahko glava zadene v ploščo iz iz nje izbije delec, ki pa ponavadi povzroči nadaljnje verižno izbijanje delcev feromagnetnega nanosa ter seveda zapisanih podatkov.

Sicer pa je uspešnost postopka odvisna tudi od tipa diska, saj je vsak trdi disk optimiziran tako, da brezhibno deluje le s svojimi prvotnimi glavami, firmware zapisom in tako imenovano »Bad Block« listo. To pomeni, da njegovih okvarjenih delov ni vedno mogoče samo zamenjati z enakimi deli z drugega, nepoškodovanega diska, četudi imata zamenjana dela isto komponentno številko.
   


  CENOVNI IN ČASOVNI OKVIRJI    

    Vsako reševanje podatkov s trdega diska je edinstven primer, kar pomeni, da cenovni okvir postopka določimo glede na dva glavna dejavnika, in sicer glede na stroške zamenjanih komponent in glede na to, koliko delovnih ur je zahtevalo reševanje podatkov v laboratoriju. V Maitimu se seveda vsakič potrudimo, da podatke z okvarjenega diska rešimo, kakor hitro je mogoče, vendar se je treba zavedati, da različne diskovne okvare zahtevajo različno število delovnih ur. Sama ocena časa trajanja postopka, ki jo določimo pri predpregledu, je včasih zelo težavna, saj kasneje pri natančnem laboratorijskem delu lahko naletimo na dodatne težave, ki jih med predpregledom ni bilo mogoče predvideti. Kljub temu ob vsakem prejemu okvarjenega diska s pomočjo posebnih diagnostičnih postopkov, ki ne povzročajo dodatnih okvar podatkov, postavimo približen časovni okvir. Ocenitev ponavadi traja od enega do nekaj dni. Sicer pa reševanje podatkov z okvarjenega diska pri lažjih primerih traja od enega do pet dni, pri bolj zapletenih primerih pa občutno dlje, tudi več mesecev.  


  CENIK (pdf)  


 

Content on this page requires a newer version of Adobe Flash Player.

Get Adobe Flash player

  Kdor vam brez pregleda diska obljublja rešitev podatkov v enem do dveh dni, zagotovo ne obvladuje postopkov zahtevnega reševanja. Izgubili boste na času in se izpostavili tveganju dodatnih poškodb ali celo uničenju podatkov.

V zadnjem času se je na našem trgu neverjetno povečala ponudba »laboratorijev za reševanje podatkov«!!??. Dobro premislite, komu zaupate vaše dragocene podatke!
   
 
 



 
 
-    maitim.si    -    maitimonline.com/resevanje.podatkov    -    maitimonline.com/shop     -    smouchi.com    -    ecigareta-smouchi.si    -    elektronska-cigareta.eu    -

Opis ponudbe, pogoji in cene veljajo le za nakupe v maitimonline.com/shop trgovini in se lahko razlikujejo od ponudbe Maitim d.o.o. pri prodaji prek drugih prodajnih mest. Slike so simbolične in ne odražajo vedno v celoti dejanskega stanja. Za posamezen nakup veljajo cene v trenutku oddaje naročila. Cene se lahko spremenijo brez predhodnega obvestila. Ponudba je bila zadnjič osvežena 17 maja 2012 ob 09:09.

© 2008-2012 Maitim d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava Maitim d.o.o.